Podružnična šola s prilagojenim programom, ki izvaja program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program že dolga leta ponuja oblike druženja in samopomoči tudi za starše. Pobuda za dan za mame je prišla pred več kot petnajstimi leti iz vrst staršev, zato sva se dve učiteljic odločili, da jim prideva naproti z organizacijo. Nekajkrat smo organizirali čajanke za mame, kjer smo imeli tematske pogovore. Kasneje se je izkazalo, da bi lahko temu sledilo skupno druženje izven šolskih prostorov. Tako sva organizirali različne oblike aktivnosti, od izleta v Bohinj, skupne hoje do tematskega izleta v Benetke, na Ptuj, na Obalo in še mnogo drugih. Ostalo je veliko lepih spominov, a ne le to, nastala je tudi povezanost in zgradile so se osebne vezi. Letos smo se 6. aprila odpravile na Kras in obiskale Štanjel in Dutovlje. Čudovita narava in krasna arhitektura ter sončno in skoraj poletno vreme je pripomoglo k sproščenemu vzdušju. Med sproščenim klepetom so lahko mame delile svoje izkušnje s soočanjem z izzivi, ki jih prinaša vzgoja in šolanje otroka s posebnimi potrebami. Vse smo se strinjale, da se, če ne prej, naslednje leto zagotovo spet snidemo.
Nataša Beden
Ena od udeleženk, ki je bila letos z nami prvič, je svoj vtis zapisala tako:
“Prvič, sem se udeležila izleta, ki sta ga organizirali učiteljici Katarina in Nataša. Bila sem prijetno presenečena.
Zjutraj smo v pozitivnem vzdušju popile kavico na zbirnem mestu ob šoli, se malce spoznale in poklepetale. Ko smo se dovolj “ogrele” smo se skupaj z našo “šoferko” Katarino odpeljale na čudovit izlet po Krasu. Ogledale smo si Štanjel in Ferarijeve vrtove, kjer je že vse bujno cvetelo in lepo dišalo. Pred gradom smo si ogledale lokalne stojnice in kupile lokalne izdelke. Med ogledom smo klepetale, a očitno ne dovolj, da bi pričelo deževati. Še naprej je bilo vreme čudovito, toplo in za čuda brez vetra.
Katarina nas je odpeljala v Dutovlje – kraj kjer je doma teran. Tam smo si privoščile dobro kosilo in seveda ni manjkal tudi kozarček lokalnega terana. Po sladici in kavici smo še kar klepetale in klepetale, saj je bilo vzdušje fenomenalno, vreme in kraški zrak pa tudi.
Na Vrhniko smo se vrnile v poznih popoldanskih urah, polne energije. Vesele bi bile, da se nam v prihodnje pridružite še druge mamice, da se boste lahko tudi ve napolnile s pozitivno energijo oziroma energijo enako mislečih…
Hvala še enkrat imeli smo se lepo.”
Maja
