Na megleno jesensko torkovo jutro, 15. 10. 2024 smo se učenci posebnega programa in učenci 1. – 5. razreda NIS, veseli in radovedni z avtobusom odpeljali novim dogodivščinam naproti. Sonce nas je razveselilo že v Logatcu in nas sramežljivo spremljalo skozi cel dan. V Pivki, natančneje v centru Dina, nas je prva pozdravila naša vodička Tjaša. Razdelila nas je v dve skupini. Prvo skupino je pozdravil lovec in jih odpeljal proti bližnjemu gozdu. Žal je megla zakrila pogled na vrh Sv. Trojice, od koder je Krpan tovoril sol.
Smo pa v blatu kmalu zagledali prve živalske stopinje. Spominjale so na volkove, a nas je lovec podučil, da so preblizu hiš in premajhne za volka. Spoznali smo, da gledamo pasje stopinje. Pot nas je kmalu pripeljala do jase, kjer smo poiskali sledi, ki jih lovci pogosto najdejo v gozdovih. Fantje so polni stezosledske radovednosti poiskali jelenovo rogovje, košutino lobanjo, dlako divje svinje in medvedove kremplje. Opazili so čisto pravo, v blatu dobro vidno, jelenovo stopinjo.
Navdušeni nad najdbami smo se vrnili pred center Dina in si z malico napolnili trebuščke. In že nas je čakala naša Tjaša. Znotraj centra nam je predstavila življenje divjih zveri. Preko interaktivnih medijev smo spoznali življenja risa, medveda in volka. Uživali smo v delavnici Potipaj, pobožaj, naredi odtis in se pobliže spoznali z življenjem v gozdu.
Polni vtisov smo se poslovili in se odpeljali do Muzeja vojaške zgodovine. Tanki, bombe, letala, ladja, podmornica. Pogledi in vzkliki začudenja in navdušenja so prehitevali pripoved bivšega vojaka, ki nam jih je skušal opisati in predstaviti njihovo vlogo v zgodovini Slovenije in bivše Jugoslavije. Zbrati smo morali ves pogum, da smo si upali vstopiti v temo čisto pravega bunkerja.
Dan smo zaključili s sproščeno igro na igralih pod mogočnim divjim kostanjem. Zadovoljni in pošteno utrujeni, nekateri so na avtobusu celo zaspali, smo se ob 17.00 uri vrnili pred našo šolo na Vrhniki.
