Za začetek nekaj utrinkov iz izleta:
Izlet za mame in očete
Tudi letos, že četrtič, sta učiteljici Nataša Beden in Katarina Masnec organizirali izlet za
mame in očete učencev Nižjega izobrazbenega standarda in Posebnega programa.
Do sedaj smo se izletov udeleževale le mame, letos pa se nam je prvič pridružil tudi eden izmed očetov.
Na vsakem izmed izletov smo se imele zelo lepo, saj smo si ogledale nekatere izmed najlepših krajev v Sloveniji, se ob tem spoznavale in navezovale prijateljstva, se sprostile in malo pozabile na vsakdanje skrbi.
Tokrat smo se odpravili na bohinjski konec. Čeprav nas je malo skrbelo, se je naredil lep sončen dan in tokrat v Bohinju “dež ni imel mladih”. S kombijem smo se odpeljali do Bohinjske Bistrice, kjer smo se ustavili na kavi, dobili pa smo tudi zanimivo nalogo.
Vsak izmed nas je izžrebal ime skrivnega prijatelja, do katerega naj bi bil še posebej pozoren. Po ogledu zelo lepo urejenega parka z ribnikom smo pot nadaljevali do Bohinjskega jezera. Vkrcali smo se na ladjico, ki nas je peljala čez jezero do Ukanca. Med vožnjo nam je vodič povedal veliko zanimivega o jezeru in njegovi okolici.
Ko smo pristali, smo se odpravili do postaje nihalke, ki nas je odpeljala na Vogel.
Iz nihalke smo opazovali čudovit razgled na jezero v vsej njegovi veličini in okoliške gore.
Na vrhu je bilo malo hladneje, vendar nas je grelo prijetno sonce. Po malici smo se odpravili na sprehod. Vogel je gora, kamor se odpravimo običajno na smučanje, zato
je bilo zelo zanimivo videti tudi njegovo poletno podobo, saj ima brez več metrov snega popolnoma drugačen izgled. Jasno vreme nam je omogočalo veličasten razgled na Julijske Alpe. Po kosilu, ki smo ga pojedli na razgledni terasi, smo se odpeljali nazaj v dolino.
Na obali jezera smo si privoščili počitek na peščini. Občudovali smo kristalno čisto vodo z belim peskom na dnu, v kateri so švigale ribice in obžalovali, da je že premrzla za kopanje. Po povratku z ladjico smo si ogledali še znamenito cerkev Sv. Janeza in spomenik štirim možem, ki so prvi osvojili Triglav in že je bil čas da se odpravimo proti domu. Ustavili smo se še na Bledu in si privoščili odlične kremne rezine. Ob tem smo si tudi končno izdali kdo je bil komu skrivni prijatelj in se ob tem nasmejali.
Razšli smo se zadovoljni, z obljubo, da se prihodnje leto zagotovo spet zberemo na naslednjem izletu in z željo,da se nam pridruži čimveč staršev.
Tjaša Lupinc
